Pismo iz New Yorka. Mesta, ki nikoli ne spi, in kjer se življenje nikoli zares ne ustavi je v hipu postalo razgaljeno, nevarno, zapuščeno, mesto na robu. V nekaterih delih mesta gugalnica v 21. nadstropju, brez elektrike, tople vode. Zaprte trgovine niso ponujale ničesar, prevozi so postali luksuz. Bi se lahko izognili opustošenju? Žalostne zgodbe naravnih katastrof, smrti (prišla je žal pričakovano) in mi smo vseeno danes praznovali, so del nas vseh. Zapustiti New York ali rada bi te srečala na ulici. Brez popularnih gumijastih škornjev, čeprav bo poplavljeno vse mesto in upamo na ne-najhujše. Srečno pot domov in velik objem vsem.
No comments:
Post a Comment