ena je ura popoldne. Ko se čas prestavi v drugo polovico dneva, se mi tam zares tudi ustavi. In nikoli zares nevem čemu je ta čas namenjen; pitju kave, telefonskemu klicu, nujnim opravkom...kaj naj bi človek pravzaprav počel. Še dobro, da čas teče. Proti drugi, tretji in tako naprej. Ko se spreminja svetloba, se lahko dobiva na čaju in strinjava, da kdo pravi, da dan ni vedno dnevu enak in je tudi že zunaj lepo.
No comments:
Post a Comment